Samo da odprem garažna vrata, je prav stvar, ki jo maček naredi ta, da steče skozi njih. Včasih se mi zdi, kot da ga mučimo tukaj notri, ker tako uide ven ob pravi priliki. Poleti je zelo rad zunaj, ampak, ko je zima pa ne zdrži niti pet minut. Enkrat je ušel ven, pa ga nisem videla in je ostal zunaj dobro uro, preden sem ugotovila, da ga ni v hiši. Ko sem prišla ven, je ves prestrašen ležal pod drevesom in se niti ni premaknil, ko sem ga poklicala.
Revček je bil čisti prestrašen in še ko sem ga dvignila, je bil kot cunja. Takoj se je stisnil k meni, in ko sem ga prinesla skozi garažna vrata, je takoj stekel k radiatorju, da se pogreje. Takrat ga to toliko izučilo, da še dober mesec ni upal na balkon, ker se je najverjetneje bal, da bo zopet ostal zunaj. Šele ko se je malce otoplilo, se je opogumil in šel brez težav na balkon in sem ter tja ponovno skozi garažna vrata ven na vrt. Res še ni popolnoma prava temperatura zunaj, da bi lahko bil dlje časa zunaj. Vseeno se pozna to, da je večinoma notranji maček in ni navajen biti zunaj. Še ko je v hiši premrzlo se hitro zgodi, da začne kihati in spi poleg radiatorja. Res si ne znam prestavljati, če bi za dlje časa ostal zunaj kaj bi bilo. Verjetno bi se čisto prehladil. Do četrtega leta je namreč živel v bloku z mano in takrat je bil še manj zunaj kakor zdaj. Balkona namreč nisem imela, tako da je lahko poležaval edino na okenski polici, pa še to ne vedno. Ko smo se preselili v hišo, najprej ni upal ven, tudi ko so bila garažna vrata odprta. Ko ja pa ugotovil, da je zunaj privlačen vrt, je pa sam še čakal, kdaj bodo garažna vrata odprta, da bo šel lahko ven.
…