Ta mala zgaga mi je pokvarila dan

Naša mala zgaga mi je že zjutraj zagrenila dan. Sobota je, ko sem se zbudila, sem videla za zunaj sneži. Že včeraj smo se pogovarjali, da če bo zapadel sneg, se gremo danes sankat. Prvi sneg, kako bodo otroci uživali.

Ker je sobota in ker je zima, sem pustila otroka da malo dlje spita. Ta čas sem si skuhala kavo, čeprav vem, da je ne spijem, ker me po njej peče zgaga in pripravila zajtrk. Skozi okno sem videla, da je zapadlo že par centimetrov snega in da se počasi sneženje umirja. Okrog 8h je vstal starejši sin, 20min za njim pa še naša mala zgaga. Jutro se je začelo kar v redu, ko pa je napočil čas, da se odpravimo, so se začele težave. Starejši sin se je lepo oblekel in si pripravil vso potrebno zimsko opremo za sankanje, pa še rezervo za preobleči, mlajšemu sem morala tako pomagati, ker bi pol stvari pozabil. In takrat se je začelo. Petkrat je treba reči, naj si umije zobe, desetkrat, da se obleče, pa še petkrat, da si obuje nogavice… Ne morem več. Vedno ista pesem. Ta mala zgaga mi pobere toliko energije. Potem se v spor umeša še mož.

Ni veliko manjkalo, da bi preklicali naš izlet. Mož se je že odločil, da ne gre nikamor. Meni se je zdelo neumno, zakaj bi sedaj za kazen morala ostati doma tudi mi dva s starejšim sinom, če je mlajši zgaga, naj ostaneta ona dva doma. Po polurnem prepiranju smo se končno ob 11h uspeli odpraviti skozi vrata.

Do sankališča imamo dobrih 20 km in na poti oziroma, ko smo že skoraj prispeli, se spomnim, da sen ma pultu pozabila sendviče. Trgovine ni nobene v bližini, da bi lahko kupili kaj za jest. Dobro, da smo imeli vsaj čaj in nekaj keksov. Ta mala zgaga nam je res pokvarila cel dan.