Prišel sem v srednja leta in hotel sem počasi začeti malo uživati. Z prijateljem sva sedela na pijači, na kar je prijatelj rekel, da si želi stare barke, katero bi počasi popravljal in bi to nekako postal njegov hobi. Tukaj je prišlo do tega, da sem jaz naredil tečaj za voditelja čolna, ker se je pritoževal zaradi denarja in ker sva bila res dobra prijatelja, sem mu predlagal, če bi skupaj kupila staro barko in tako imela skupen hobi. Tega ne bi predlagal, če se res ne bi full razumela in najine družine se bodo tako lahko povezale.
On je bil takoj za to, le predlagal mi je, da naredim tečaj za voditelja čolna, ker če ne mi bo še kako žal, ker z barko ne bom mogel sam na morje. Jaz sem bil zadovoljen že, da bova skupaj imela barko in da me bi on kdaj pa kdaj peljal z njo po morju. On pa je razmišljal drugače, vedel je, kako lepo je tudi iti sam z svojo družino, zato je vztrajal, da naredim tečaj za voditelja čolna, ker mi je želel prikazati, kako lep občutek je, ko lahko svojo družino pelješ na morje sam.
Imel je še kako prav. Ko sem naredil tečaj za voditelja čolna, je barka bila že pripravljena za na morje in lahko sem prvič peljal svojo družino na enodnevni izlet. Za nasvete sem vedno spraševal prijatelja, ker on je že večkrat šel z barko na morje.
Danes ko sem spominjam, sem še kako hvaležen, da imam takšnega dobrega prijatelja, kajti priznati moram, da je za več stvari pri barki sigurno poskrbel on, jaz sem bil čisti začetnik, komaj naredil tečaj za voditelja čolna in bil brez vseh izkušenj. Zdaj vsako vožnjo, ko grem na morje bolj uživam, ne predstavljam si več, da barke nimam, kajti zaokrožila je naš stil življenja in vsi uživamo v tem, izpit za barko pa mi je to pot odprl.